The Project Gutenberg eBook of Erotika This ebook is for the use of anyone anywhere in the United States and most other parts of the world at no cost and with almost no restrictions whatsoever. You may copy it, give it away or re-use it under the terms of the Project Gutenberg License included with this ebook or online at www.gutenberg.org. If you are not located in the United States, you will have to check the laws of the country where you are located before using this eBook. Title: Erotika Author: Ivan Cankar Release date: March 17, 2024 [eBook #73185] Language: Slovenian Original publication: Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1899 Credits: Peter Podgoršek and the Online Distributed Proofreading Team at https://www.pgdp.net (This file was produced from images generously made available by The Internet Archive) *** START OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK EROTIKA *** EROTIKA. ZLOŽIL IVAN CANKAR. [Ilustracija] V LJUBLJANI. NATISNILA IN ZALOŽILA KLEINMAYR & BAMBERG. 1899. KAZALO. Stran Helena 1 Iz lepih časov 25 Dunajski večeri 53 Romance: Sulamit 73 Ob grobu tiranovem 76 Ivan Kacijanar 79 Na svatbenem potovanju 86 Kongfutse 88 Ungnadovi gostje 92 Romantika 96 Sultanove sandale 98 Dve noči 100 Intermezzo v nebesih 103 Slavina 105 Noveleta 109 [Ilustracija] HELENA. [Ilustracija] [Ilustracija] 1. Oj ta noč milobe polna! Taka noč je bila takrat Ko je Romeo otožen Stal pod oknom Julije. A nocoj po beli cesti Izprehajamo se trije ... Zdi se mi, da čutim v lica Njenih usten vroči dih. Moj prijatelj se prikloni, Da v oči ji vidi sladke, In rokó ji mehko stisne In šepeče ji zaljubljen: «Duša moja ljubezniva, Glejte tam valove tihe Kak bleščé se v mesečini ... Luna sveti se na dnù. Ali ni svetlà in krasna Kot visoko tam na nebu? V srcu mojem slika Vaša Sveti se takó ljubó.» In nagnila se je k njemu In molčala ... ali takrat Zabolelo me je v srcu In govoril sem otožen: «Da, kak tam v valovih svetlih Sveti luna se vabljivo, Kot bi čakala nestrpno Zaročenca poznega. Ah, kakó v valovih tihih Sladko bi se tam sanjalo! Tam bi srce pozabilo Kar čutilo je nekdàj.» Strahom me pogleda ona In vsi trije obmolčímo; Luna sanja tam visoko, Sanja tiho v dnù valov. [Ilustracija] 2. Nad menoj se prva zvezda Jasno zableščala je, Lahna sapica večerna Vrh goré pihljala je. Tam od vzhoda, od Ljubljane, Divna pesem se glasí, Glasne godbe čarne glase, Da jih čujem, se mi zdí. In v dvorani razsvetljeni, Kako je življenje to! Moje tožno srce hoče V čarobno vrvenje to. Oj to šepetanje sladko, Oj ta živi plam očés ... In objemljejo se róke V šumni, strasti polni ples. Kot bi rožico pomladno Hladni sever bil objel, Med svetlé vrsté Heleno Njen plesalec je odvel. Ah kakó je čarokrasna, Kot ni bila prej nikdar, Ah kakó v očéh njegovih Vnemlje se ljubezni žar ... Noč je pala nad Ljubljano, Godba obmolčala je, Nad goró s krvavim žarom Luna zasijala je. [Ilustracija] 3. In takrat sem postavil jaz Heleni grad krasán, Najlepši grad, kar jih je kdaj Obžaril solnčni dan ... Ponosni stebri mramorni Kipijo do nebá, In streha se visoko tam Od zlata lesketá. In ózri se z balkona dol Po svetu naokrog: Tam vrti najkrasnejših rož, Tam zelen, senčnat log. Nešteto gostov se hladí Po logu na klopeh, — Cuj, prav do grada sliši se Njihov razkošni smeh. Takó vesele nisem nje Še nikdar videl jaz, — Kakó je srečen pógled njen, Kakó žarèč obraz ... V tem novem čaru skoro več Helene ne poznam; Pod temno lipo senčnato Sedím na klopi sam. Uvela roža tam leží Na poti pred menó, — Iz njene roke pala je Ko šla je tod mimó. [Ilustracija] 4. Na licu nobenem gorjá ni, Le meni je srce tesnó, Heleno v bleščeči dvorani Zaljubljeno išče okó. Z lornjeto v prebeli ročici Med množico pestro sedí, V sočutju goríta ji lici, Ko zró ji na oder očí. Visoko tam sredi azurja, Zamišljena luna zre v noč, K nji žalostni spev trubadurja Odplava sladkó vzdihujoč. Ah pesem o strasti kipeči, O vzdihih, o tajnih solzàh, Ah pesem o čarobni sreči, O sladkih, odbeglih sanjàh. Vzcvetèl je iz temnega groba Opojni romantike cvet, Srcá polastí se miloba, Kot sen iz pozabljenih let ... Kakó ti ljubezen ognjena V nedolžnih očéh plapolá, — Ah, ti jih razumeš, Helena — Ti čuješ te prošnje srcá? ... Postoj še! ... O kje v tem vrvenju Romantični sen je ostal? Prijatelji, tu smo v življenju — Applaudite! zástor je pal. [Ilustracija] 5. Kot začarane stojé Hiše črne in grozeče; Tožno časih iz meglé Luč samotna zatrepeče. Nad seboj visoko tam Vidim okna razsvetljena ... Ah, to je njen gorki hram — In pri oknu je Helena. Na nebó, tja v noč temnó Zro očesca ji sanjava, Bog ve, kod sedaj lahnó Srečna njena duša plava. Ali ji prihodnje dní Slikajo razkošne sanje? Ali si nazaj želí Spet večere nekedanje? Ah, zakrit je prejšnji čas V njeni duši sanjajoči In pozabljen, — kakor jaz Pod njé oknom v mrtvi noči. [Ilustracija] 6. Večerni mrak svoj črni plašč Razgrinja naokoli, V skrivnostnem miru množica Po temni cerkvi moli. A v mojem srcu ni mirú, — Kakó bi mogel biti? Strastíj mogočno morje — kdó Bi znal upokojíti? Ne gleda mi v oltar okó, — Temnó je na oltarji; — Oči sta njeni zarji dve, Nebeško lepi zarji. V teh neizpolnjenih željàh Pretežko je živeti; Če tudi ti ne ljubiš me, Jaz nočem več trpeti. Objamem in poljubim te, Da v mehkih rokah tvojih Ugasne ta pekoča strast, Ta ogenj v prsih mojih ... V trepetajočih lučicah Oltar tedàj zasije In orgelj veličastni glas Po cerkvi se razlije. In zdi se mi, kot da bi pel: «Klečíte in molíte, Če tudi srce brani se Molíte in trpíte ...» [Ilustracija] 7. Od tam kjer spava jasno solnce, Iz krajev pesmij in duhóv, Oj čárovnik, prileti k meni Od Gange zélenih bregóv. Prinesi meni vse bogastvo, Najlepše bísere morjá, Sezídaj mi gradove svetle Od mramorja in od zlatá. Življenje svoje dam ti zanje — Kaj hočem zdaj z življenjem jaz? Samó trenotek mi še pusti, Da zrem ji zadnjikrat v obraz ... «Poglej, Helena, té gradove, Ta blesk zlatá, demantov žar, Poglej, to je življenje moje, Poklanjam ti ga v zadnji dar. Kaj ni že bledo moje lice? Kaj ni že moten pógled moj? Poglej na vzhod, že sije luna, Umreti moram jaz nocoj. Samó nocoj, nocoj me ljubi, Poljubi me enkrat samó, Da na gorečih tvojih ustnih Nebesa meni se pričnó ...» — In iz dvorane zazvení spet Razkošen valček, šum in smeh, — In v plesu ji drhtíjo udje, Ljubezen ji gorí v očéh. [Ilustracija] 8. Noč mrtvaška je tam zunaj: Ni ne zvezd, ne lune jasne; Moje srce je otožno: Ni ne sreče, ne tolažbe ... Da razjasniš mojo dušo, Pridi duh iz svetle čaše; Da pozabim te, Helena, Pijem zdaj na tvoje zdravje ... Dneva ní brez solnčne luči In če tudi zvezde zlate Lepše kakor kdaj goríjo; Sreče ni brez tebe zame, Ni brez tebe je, Helena. Ne ... jaz čutim, ko zrèm nate, Da ljubiti me ne moreš ... A povéj, kakó bi rasle Rože brez svetlobe solnčne? A povéj, kakó brez nade Moglo bi srcé živeti? ... Da ne vidim te nikdár več, Da pozabim te, Helena, Pijem zdaj na tvoje zdravje! — — — — — — — — — Ali roka mi omahne ... O povej, kakó bi rasle Rože brez svetlobe solnčne? O povej, kakó brez nade Moglo bi srcé živeti? [Ilustracija] 9. Na zemljo dahnil je večer, Helene ni nikjer, nikjer ... Kakó drhtí srcé bolnó, Kakó skelí solznó okó ... Bogvé, bogvé, morda je zdaj Bolesten, tožen njen smehljaj, Obrazek sladki njen bledí, — Na postelji bolnà leží ... Tam zunaj noč hladnà temnà, Pri nji pa luč gorí svetlà; Ob postelji stojé ljudjé Pobožno sklepajo roké, Zaspano v njen obrazek zró In šepetajo tó in tó ... A noč beží in vstaja dan, Očí zaprè mi sen mračán. Temnó je v sobi ... Ona spí, — Le tiho, da se ne vzbudí ... Ah, njenih lic rudeči cvet Kot beli mramor zdaj je bled; V sanjàh bolestno šepetá, Otožno, trudno se smehljá ... Tu v sobi je takó težkó, Mrtvaški duh tesní glavó, — Ah ne, ne pridi! ... Azrael, Nazaj, — tvoj dan še ni prišel ... Kakó puhtí od njega mraz, Kakó grozí njegov obraz, Kakó goré očí temné — Koščene širi že roké ... Ne boj, Helena, se, ne boj, Pri tebi čuje ljubi tvoj ... Kam, Azrael, takó strmiš? Kaj mirno pred menój stojiš? V naročje hladno vzemi me, Tesnó, krepkó objemi me ... In takrat ga objamem jaz, — Ah, mraz je v licih, v srcu mraz ... Helena pa odpré okó, — Zasmeje se takó ljubó. [Ilustracija] 10. Nebó gorí od zvezd neštetih, Z goré pihljá zefir lehak, Neznano hrepenenje diha Ta rosni mrak. Na jasnem nebu sanja luna, Pod nebom sanja tihi svet, — Ta bajni večer jaz bi sanjal Pač tisoč let. Kakó čarobno v mesečini Obraz se tvoj bleščí nocoj, Kot sladka bajka tajnopoln je Pogled mi tvoj. Pri meni ti v lepoti jasni, Krog naju ta večerni raj ... Kakó je trepetalo srečno Srcé tedàj ... A to je bilo davno, davno, In ne povrne se nikdár. Jesen je; nad menoj oblake Podí vihar. Po cesti hodim sam, otožen ... Ah, ali je to sen samó? Helena! ... Ali ne pozná me In grè mimó. [Ilustracija] IZ LEPIH ČASOV. [Ilustracija] [Ilustracija] 1. Oj ljubica iz prejšnjih dníj, Iz polpozabljenih, jasnih dníj, Takó krasnà, takó sladkà, Nocoj je mimo okna šlà. In moje okó, kot prejšnje dní, Zamišljeno za njó strmí, — Kakó bi objel jo pretesnó, Kakó bi poljubil jo pregorkó. Za njó strmí okó solznó, In v srcu je meni takó težkó, — Pozábila name je bógve kdaj, A jaz je ne morem vekomaj. [Ilustracija] 2. Kakó je to, kakó je to, Da več ne vidi te okó? Bojiš se li, da solnca svit, Ko po vrtéh krasnó razlit Na temnih rožah trepetá, Ljudem skrivnosti ne izdá? Mordà bojí se ti srcé, Da v zraku ptičice drobné Skrivnosti sladke ne zvedó, Na oknih je ljudem pojó? Da čula lipa tam ne bí, Kakó sladkó poljub zvení In svetu šepetala bi Ko sapa zapihljala bi? Nikar ne boj se, o nikar! Zvečer ugasne solnca žar, Molčí blestečih zvezdic roj, In mesec je prijatelj moj. V snù ziblje ptičke pozni čas, In slavec ljubi kakor jaz. In kadar sapa zapihljá, Na lipi listje šepetá, — Pa v izbo stopiva temnó, Ne čuje naju tam nikdó ... Nikar, nikar ne boj se več, Glej, čakam te, drhtèč, ljubeč ... [Ilustracija] 3. O mraku sedím na vrtu In v zvezdnato gledam nebó; Iz srca k nji pesem odplava Tjà daleč na tujo zemljó. Tam daleč na tuji zemlji Pa ona ob oknu sloní, In gleda v daljavo in sluša, In solzne so njene očí. [Ilustracija] 4. — — — — — — Kaj bi zakrívala Bledi obrazek svoj, Kaj bi obračala Pógled od mene ...? Čas je bil, ljubica! — Tiho zdaj ona spi, V grobu globokem spi — Sentimentalnost. Sanja tam právljice V duhu vijóličnem, A nad njó plavajo Lunini žarki ... Ah le odkríj obraz ... Okno zagrniva, Da ne boš slišala Slavčevih pesmij — Da ne boš vídela Révice lílije, Plašno drhteče tam V vetru polnóčnem ... [Ilustracija] 5. Ali je zaspalo svetlo solnce? Kakor v sànjah nad goró stojí. Ali so zaspale svetle zvezde, Da na jasnem nebu še jih ní? Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo solnce, Brž potopi v morje se hladnó! Vzdramite se, oj bleščeče zvezde, Razsvetlite širno mi nebó! Spati neče nepokojno srce ... In kakó naj spalo bi nocoj Ko pri tebi čaka noč me krasna, Dèkle moje, lepi angelj moj! [Ilustracija] 6. V tesni kletki tam na oknu Slavec poje, Ljubici na vrt pošilja Pesmi svoje. Čudosladke pesmi sluša Hlad večerni, O ljubezni, o bolesti Neizmerni ... Rože je jesenska slana Zamorila, Ljubica se je od vrta Poslovila. Tam na oknu pa je slavec Nehal peti, Nehal peti od bolesti In živeti. [Ilustracija] 7. Saj to že davno sem na tihem slutil, — In glej, napósled je prišlò takó ... Hladnó si dala róko mi v slovó, — Saj to že davno sem na tihem slutil! Če tudi solzno bilo ní okó, — Bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil ... Saj to že davno sem na tihem slutil, — In glej, napósled je prišlò takó! Visoka stena je med nama vstala, Na jedni strani noč, na drugi dan; In tebi sije zdaj svetlejša stran ... Visoka stena je med nama vstala. A takrat, ko bo tvoj obràz solzán In bled in suh, — prepozno bode pala ... Visoka stena je med nama vstala, Na jedni strani noč, na drugi dan. [Ilustracija] 8. Kamor jim velí vihar Tjà oblaki se podijo, Kamor struga jim velí Tjà valovi se valijo. Ah, v neplodnih je željàh Mi usojeno živeti — Kamor srce mi velí Tjà ne morem pohiteti. [Ilustracija] 9. Ti govoriš takó hladnó, Umikaš belo mi rokó; Kedàr v okó ti gledam jaz, Pa v stran obrneš svoj obràz ... Samó enkràt se nasmehljàj, Ročíco belo mi podàj, Besedo reci mi samó, Besedo jedno, — za slovó! [Ilustracija] 10. Kam se ti takó mudí? Roka v moji ti trepeče, Gledaš me takó boječe — Kaj ne ljubiš več me ti? Zašumelo je drevó, Luna sanja na poljáni ... Oj ostani, oj ostani — Kam se ti mudí takó? [Ilustracija] 11. Plavala je luna med oblaki, Sladko spalo mesto je pod njó; A midvá po cesti sva hodila, O ljubezni vroči govorila In objemala se pretesnó ... Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! ... Plašč meglén je nad zemljó razstrt; V snegu škriplje pod nogami cesta, Lepa ljubica mi je nezvesta, V srcu mojem pa je hladna smrt. [Ilustracija] 12. Ljubica je na balkonu, Mimo hiše jaz hitím; Da še enkrat vidim drago, Pod balkonom postojím. «Kam, oj kam, moj ljubček zlati, Kam se ti takó mudí? ... Pa je bledo tvoje lice In mrtvé so ti očí ...» «Kaj okó bi bilo mrtvo, Kaj bi bil obràz mi bled? Tjà hitim v tujíno jasno V daljni, nepoznani svet. Ti si mene zapustila, Jaz pozabim te lahkó; Drugo deklico bom ljubil, Bolj lepó in bolj zvestó ...» Da so laž besede moje, Ljubica nezvesta vé, — Sladko se nasmeje ona, Meni pa tekó solzé. [Ilustracija] 13. Pokopal sem svojo ljubezen, Ah, vse svoje krasne željé, Da več bi ne našle poti V to trudno moje srcé. A kadar otožna, samotna Razgrne se noč nad zemljó, — Pa vstane ljubezen iz groba Z nekdanjo čarobno močjó. Vse davne, pozabljene pesmi Iz groba prihajajo, Kot plašne, polnočne sence Nad mano plavajo. In trudni obraz mi hladíjo Ljubeče, bele roké ... Tam zunaj sanjajo zvezde, Valovi pod oknom šumé ... [Ilustracija] 14. Tam sredi morjá, tam sredi morjá, Tam čolna letita dvá; Oblaki zakrivajo nočno nebó, Srdito se črni valovi tepó In čoln se zadene ob čoln. Čoln prvi zleti čez široko morjé, Če všel je pogubi, — kdo vé? A drugi več dóma ni našel nikdar, Ob valu visokem zdrobí ga vihar, — Z ostanki se morje igrá. [Ilustracija] 15. Molil sem sinoči v cerkvi, Da te ljubček zapustí, Da bi ti srcé trpelo Kakor moje zdaj trpí. Od solzá bi bilo rdeče Prej prelepo ti okó, Lice bi ti bilo bledo, Kot je meni zdaj bledó! [Ilustracija] 16. Vso svojo ljubezen iskreno, Vso srečo najjasnejših dnij, Vse dal sem ti, ljubica moja, — In kaj si vrnila mi ti? ... Če danes se náte spominjam, Gorí mi v sramôti obràz, Oj ljubica, da sovražiti Ne morem, ne morem te jaz. [Ilustracija] 17. Po cesti tam z gospó prelepo Graščak se vozi na sanéh; Sladkó zvené srebrni zvončki, Kot ljubice nebeški smeh. Kakó je vzdramil dušo mojo Srebrnih zvončkov tenki glas! In splavala je daleč, daleč, Tjà v mojo ljubo, tiho vas: V visokem snegu jo zavijem, Naravnost v topli vinski hràm; Tam vam je čudosladko vino, Prelepa je točajka tam! ... «Oj ljubček, dolgo je že tega, Kar bil si zadnjikrat pri nas ...» «To ni nič čudno, draga moja: Takó hudó je zunaj mraz — Takó hudó je mraz tam zunaj, Da nisem mogel od pečí; Pa, ljubica, zató ne misli, Da moje srce gorko ní. Zdaj naj sneží, naj brije veter, Naj zgrne se nad nama noč, — Kaj méniva za tó se mídva, Na gorkem se objemajoč — —» Od daleč se glasíjo zvončki, V ledeni véčer sneg prší; A moja ljubica prelepa V naročju drugemu sloní. [Ilustracija] 18. Srečala sva se na cesti: Zarudèl je njen obràz, V tlà je zrla moja draga, V stran sem se obrnil jaz. Ljubica, le hitro, hitro, — Ne obračaj se nazaj: V srcu dviga se ljubezen, Zunaj sije gorki maj. [Ilustracija] 19. Kakor Dijana od mrzlega mrámorja — Tih je in hladen tvoj bledi obràz; Ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej: Solnce umira in príšel bo čàs — Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi, Luna bo vstala nad daljno goró ... Glej, že s koraki boječimi, lahnimi Stopajo sence v aléjo temnó. In oživela bo soha od mrámorja, — Zatrepetalo bo tvoje srcé; Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimi Pala boš meni v ljubeče roké ... [Ilustracija] 20. Ti, tega pisma nisi ti pisala, Ta mrzli pónos, ta ni tvoj! ... Ah, Pavla, — takrat, ko si stala O jasnem mraku pred menoj, V nemirnih prstkih belo rožo In nepokòj in strah v očéh — V bojazni sladki si molčala Govoril pa je tvoj nasméh, Otroški, tihi tvoj nasméh ... Ne, tega nisi ti pisala! Nekdó ti je čez ramo gledal Ko si dajala mi slovó; In treslo se ti je teló V žarečem dihu ust njegovih, V razpenjene krví valovih Ko se je nagnil nad tebó ... In ustna so ti trepetala, Motno je gledalo okó ... «Pozabi tiste lepe dní! ...» In to si ti pisala, Pavla? ... Ne misli, da se to zgodí! Ne misli, da se ta ljubezen vroča Ob svítu luninem o polnoči S sentimentalno pesmijo zagrêbe, — Ne misli tega! Zastonj ne dam nì kapljice krví, On pa mi je ugrabil tebe ... Poglej mi zadnjikrat v očí: Ti, Pavla, skrívaj svojo srečo In njega! ... [Ilustracija] DUNAJSKI VEČERI. [Ilustracija] [Ilustracija] 1. V sanjah težkih spava mesto; Vse temnó, mrtvó; A tam gori v svetlih zvezdah Sveti se nebó. Trepetaje, v mokrem žaru Zvezde se bleščé, Kakor na nedolžnem licu Srebrne solzé ... Daleč, daleč tam pod góro V sobi luč gorí, Pred svetilko moja lepa Ljubica sedí. In sedí in v belih rokah Pisemce imá, — Čita ... čita in otožno Bolno se smehljá. «Tam v brezsrčnem, tujem svetu Sam je dragi moj, Sam in zapuščen tam daleč Plaka za menoj. Ah nesrečnica, da k njemu Tjà ne morem jaz, Da objamem ga, poljubim Bledi mu obraz ...» In glavó na belo róko Naslonila je; Solza se v očescu plavem Zasvetila je ... «Kaj je tebi, ti moj dragi, Da takó molčiš? Kar sva prišla iz kavarne Nič ne govoriš ...» — Ah oprosti, — čudno mi je Danes krog srcá; Ali dušica, to prejde — Glej, tu sva domá ... [Ilustracija] 2. Ah ne, ne hodi več od tukaj, Samó nocoj ne, ljubček moj; Takó mi je ledeno v prsih ... Nočí je mene strah nocoj. Ostani ... tu na dívan sedi, V naročje svoje vzemi me, Gorkó poljubi me na ustna, Poljubi in objemi me! ... Strašnà je noč ... Kadàr vse mesto Tam zunaj trudno, tiho spí, Takràt trepečem od bojazni, Z rokó zatiskam si očí. Nad mano sije svetlo solnce, Veselo, jasno je nebó; Takó lepó zvoné zvonovi In fantje skozi vás pojó. In roko v roki z majko svojo Po beli cesti hodim jaz, Nedolžno zró očí otroške In mlad in lep je moj obraz ... Bojím se té svetlobe krasne In vzdignem se in gledam v noč, A tam iz črne teme vstaja Obràz upàl, umirajoč. Bledó je lice kakor mramor, V očéh se svetijo solzé In vele ustnice otožno, Ljubeznipolno govoré: «Ah dete, ljubo dete moje, — Zakaj bojiš se majke ti? Saj ti si v grob me zakopala, Iz lic mi izsesala kri ...» — Ah ne, ne hodi več od tukaj, Samó nocoj ne, ljubček moj; Takó mi je ledeno v prsih ... Nočí je mene strah nocoj. [Ilustracija] 3. Vzduh opójen, težák; bledih lučij svit Na obrazih mrjè osinélih; V teh pogledih pijanih utrujena strast, Poželenje na ustnicah velih ... Oj ti grešnica krasna, — takó hladnó, Tako blédo je tvoje lice, In v naročji lenó, kakor mrtve ležé Tvoje drobne, otroške ročíce. Kakšna trudna bolest v teh sivih očéh, Na teh ustnicah tenkih, prosojnih; Ko je slikal prešustnico Ticijan Gledal tebe je v sanjah opojnih. Na obrazu trepeče, kot lunin žar Greha, strasti nebeška krasota, In trpljenje, brezupa zaduhla noč Iz uvelega diha života. In srcé se mi širi, okó strmí — Kakor plašč te Madonin ovija Veličastvo pregrehe, propalosti kras, Tvoje duše temnà tragedija ... «Kaj ti pride na misel, — ne blêdi takó! Tjà poglej, kakó stíkajo glave! Za trenotek obrni se malo v stran Pa naroči mi čašo kave ...» [Ilustracija] 4. Ne vstajaj, ne vstajaj! ... Ah moj bog, — kakó Pohotna ti ustna drhtíjo; V objemu trepeče ti belo teló, Od mraza ti lica bledíjo! Ti ljubica moja, čemú ta strah? Čemú se ozíra tvoj pógled plah Bolestno na duri, na okna? Po veži odmeva neznan korak Ob pozni, polnočni uri; Pred oknom se ziblje črno drevó, Na steklo deževne kaplje bijó, V viharju se stresajo duri ... Ne boj se, — ne vstajaj! ... Nikogar ní ... Otrok tvoj v zíbelki mirno spí, Tvoj mož sedi v krčmi in pije. [Ilustracija] 5. Pod oblačnim, sivim nebom Sanjala je noč jesenska; Ali midva, roko v roki Na divanu sva sedela. «Ne poljubljaj, ne objemlji, Ne govori, da me ljubiš ... S svojo strastjo nepošteno Pogubila si mi dušo. Na pohotnih tvojih ustnih, V poželjivih tvojih rokah Stopa prédme v rožnem svitu Zapuščeno dekle moje. Strahom, studom gleda náme Njen nedolžni, gorki pógled ... ‚Ah, kakó je mrzlo, temno Tu pri tebi, ljubček moj! ...‘ Dà, temnó je vse krog mene, V srcu mojem temno, prazno; In zagrnil bi si lice Od sramote, od kesanja.» Temni kodri so se vili Nad obrazom njenim belim; Kot dva črna dijamanta Sta goreli ji očesi. «Ne govôri, ne očitaj! ... Ti me hočeš ... ti me ljubiš; S svojo strastjo nepošteno Ti pogubil si mi dušo; — In temnó je vse krog mene, Temno, prazno v srcu mojem Kadar plaka moja mati In preklinja me moj mož.» [Ilustracija] 6. Prišel sem o mraku k svoji ljubici. Po preprogah in tapetah so se tresli tenki, ozki žarki oranžne barve. Okno je bilo odprto. Zunaj na vrtu so se priklanjale temne veje kostanjev in listje je trepetalo kakor mrzlično. Od daleč se je slišalo melanholično zvonjenje, ki je prihajalo za trenotek bliže in bliže, potem pa se polagoma izgubljalo v daljavi. Ona je ležala na divanu s polzatisnjenimi očmi in naslanjala je glavo na rdečo blazinico. Gola, mramorna levica je visela mrtvo navzdol, da so se dvigale izza belega ozadja tenke, plave žile. Lasje so ji padali globoko čez senca in se leno igrali po ramah in lahtéh. Ko sem vstopil, je dvignila glavo, pogledala me boječe s svojimi velikimi, temnoobrobljenimi očmí ter se prisiljeno nasmehnila. Potem pa se je obrnila v steno. Šèl sem za okroglo mizico pred divanom. Po nji so ležala raztresena rožnata, parfumirana pisma poleg drobnih kuvert. Nekateri listi so bili razstrti, kakor šele pol prečitani, krog druzih pa se je vil razvezan omot bledosinje barve. Malomarno sem vzel v roko najbližje pismo ... Zdi se mi, da je pisava moja, — moj slog iz tistih časov ... «Lahka in svobodna mi je duša, kadar sanjam o Tebi, — kakor škrjančeva pesem o jutranji zori. Vzdramil sem se iz težke noči in jasna, vesela gorkota mi je zasijala v obraz. Kakó sem se otresel pozemskega prahú, kakó sem vrgel raz sebe zarjavele okove! ... Pred mano ni ničesar in ne za menój, v tej čisti ljubezni leží neizmerna večnost ... Ali je ne čutiš, ljubica? Ali ne vidijo bogá Tvoje nedolžne očí, kakor ga vidim jaz? ...» In moja ljubica je ležala na divanu in gledala v steno ... «Velik je najin svet in krasen ... Najina duša plava visoko nad belimi oblaki, nad šumečimi gozdovi ... in tam globoko doli se klanjajo lilije, in rože trepečejo v tihi bojazni ... Ali ne čuješ akordov oddaljene harfe? Ali ne čuješ v teh glasovih jasno in odkrito vse one brezkončne, čudovite lepote, o kateri sanjajo tam doli z bolnim srcem in zastrtimi pogledi? ... Velik je najin svet in krasen! ...» Postajal sem nervozen in nezadovoljen. In kakor sem se jih branil, prihajali so tisti dnevi z vso silo prédme, bližali se mi od vseh stranij, kakor bi se me dotikale po udih mrzle, mokre róke. Nisem jih maral gledati, a postajali so vsak trenotek jásnejši in živéjši. Rogale so se mi moje tedanje besede z vsemi akcenti in vzdihi vred; slišal sem jih takó razločno, kakor bi jih nehoté ponavljal sam. In videl sem njene velike, vprašujoče oči, polne sreče in ljubezni; slišal sem njen otroški smeh, kakor bi padali kristali na srebrn krožnik ... Dà, — «velik je najin svet in krasen ...» Dvoje pierrotov na pepelnično jutro ... Preveč je bilo šampanjca! ... Od telesa visé samó še raztrgane pisane cunje; lica so zamolkla in v prsih je prazno ... Dvignila je glavo, da so se ji vsuli lasje raz rámen čez prsa. Zdelo se mi je, da vidim nocoj prvikrat njen rumenkastobledi, od strasti in življenja upali obraz, njene globoke, meglene oči, polne sramú in utrujenosti, — da čutim prvikrat njeno zoperno mehko, opolzko teló, njene mokre, težke lase, — da slišim njen tihi, boječi, odživeli glas in njene poludušene vzdihe ... Odšel sem tiho po mehki preprogi, v zrcalu pa sem videl, da je ležala na divanu mirno, kakor ob mojem prihodu, s polzatisnjenimi očmi in povešeno golo roko. [Ilustracija] 7. In dvíga in širi se vroče obzorje, Na nebu razpaljenem solnce gorí, Vsa zemlja potaplja se v démantno morje, V polspanju, utrujena v prahu leží. Tam daleč ječí preperelo drevje, Kot gole, koščene roké Razpénja in krči temno vejevje. V očí skelí zrak težák in suh, Na prsa pada opojni duh Razpalih, krvavih rož. In jaz vidim njó, ah njó ... Kipí in trepeče ji belo teló, Prozorna meglà je po udih razlíta, Pretkana s kristali od solnčnega svíta; Na polne ramé Valíjo mogočno se črni lasjé, In njeno okó, poželjívo in mokro, Bleščí se kot brušen nož. In v dušo kipečo in v srca dnò Sesá se mi njeno pohotno okó; V bolestnem razkošju teló mi trepeče, V objem se mi dvigajo roke drhteče ... In v prahu nesvesten klečí pred teboj In ljubi in moli te suženj tvoj — Venus, Venus! — — — — — — — — Noč brezupna, — in nikdár več Ne posíje solnce vanjo. Roke črne in ledéne Ségajo iz dnà nočí, Kot opolzke, mokre kače Drsajo po mojih licih; Mraz ledén leží na udih, V srcu mojem strah in stud. [Ilustracija] 8. O tebi sem sanjal vse dolge večere, Kakó sem te čakal, a tebe ni bilo, Ah, nisi me čula, kakó sem te klícal, — In zdaj, zaželjena, prišèl je čas ... Glej, vse moje rosne, duhteče rože, Nocoj so razpale in v prahu ležíjo, In solnce, to lepo, velíko solnce Ne vrne se níkdar in níkdar več ... Najtíšjega zvoka drhteče strune, Ne bledega žarka oddaljene zvezde — In ti si pred mano ... jaz čutim tvoj pógled ... Ah, nagni se k meni, objemi me! — Da položím to trudno čelo Na tvoje ljubeče, mrzle róke — Ah, nagni se k meni, ti zaželjena, Ti mirna poslednja noč! ... [Ilustracija] ROMANCE. [Ilustracija] [Ilustracija] Sulamit. Kakó bleščí se morje to V demantih in kristalih, Kakó pohotno ziblje se V razkošnih, mehkih valih. V tem burnem plesu od strastí Telesa trepetajo, Krog belih udov kot meglé Tančíce plapolajo. Iz zlatih harp takó sladkó Vro pesmi koprneče In srce plaka in drhtí Od žalosti, od sreče. Visoko duša nad zemljó Svobodna, srečna plove, Kot na perotih dviga se Do néba, do Jehove ... Ob belo róko Salomon Opira trudno glavo, Na čelu mu leží oblak, Okó strmí v daljavo. Ne mehki udje mladih žen, — Sestradana, drhteča Telesa tam pred njim stojé, Proseča in grozeča. Brezupno k njemu dvigajo Koščene, vele róke, Umirajoč strmíjo vanj Očí temné, globoke. In zlate strune pojejo Mrtvaško melodijo, — Poslednji vzdihi sužnjih prs Nocoj iz njih zveníjo ... Ob belo roko Salomon Opira trudno glavo, Na čelu mu leží oblak, Okó strmí v daljavo ... In láhno, láhno k njemu se Gorkó teló privije, Po vsem životu čut mehák Sladkó se mu razlíje. «Zakaj ti je okó temnó In duša nevesela? Zakaj ti bleda žalost je Nocoj srce objela? Ljubezen tvoja že mrjè, Še komaj porojena, — Kaj hočem jaz brez njé, povej, Nesrečna, zapuščena?» ... «Nelepe sanje, ljubica, Poslal mi je Jehova, — Zakaj, to sam on vé, — modrost Velika je njegova ... Ah, nagni k meni, Sulamit, Prebele prsi svoje, — Pogíne naj ves Izrael, — Ti si kraljestvo moje!» [Ilustracija] Ob grobu tiranovem. Upognil zdaj si glavo, car, Če nisi je doslej nikdar. Ves svet je klečal pred teboj, Ves svet široki bil je tvoj. Oj car, oj car, pa zapovej Naj bela smrt beží naprej! Že krsta iztesana je, Že postelj ti postlana je ... Oj to vam je vesel pokop, Ves svet hití pred carjev grob. A ko ga položé v zemljó Okó nobeno ni mokró. Okó nobeno ni mokró, Srcé nobeno ni težkó. Med ljudstvom patrijarh stojí. Veselo vzdihne, govorí: «Oj hvala, hvala ti, Gospod, Da osvobodil svoj si rod! Dovolj je v solzah vzdihoval, Trpljenja pač dovolj prestal! Jaz begal sem okrog pregnan, Pregnan, povsod zaničevan. In ti poslal si belo smrt, Tiran mogočni v prah je strt. Spet dal si meni svetlo čast, Spet dal si meni vso oblast. Oj hvala, hvala ti, Gospod, Da osvobodil svoj si rod!» Med ljudstvom knez visok stojí In patrijarhu govorí: «Oj patrijarh, nikar, nikar, Vladánje pač ni tvoja stvar! Dovolj je roki tvoji križ, Zakaj po žezlu hrepeniš? ... O čuvaj sívo si glavó, Na pot ne hodi mi drznó!» Ob knezovih besedah teh Vsem divja strast vsplamtí v očeh. Še tristo knezov tam stojí, Po žezlu vsakdo hrepení. Po žezlu vsakdo hrepení, Že v roki vsakdo meč drží. Ne nagne še se beli dan, Pa zadivjá že boj strašan ... Veselo, kakor še nikdar, Smehljá se v krsti — mrtvi car. [Ilustracija] Ivan Kacijanar. Kacijanar, vojskovodja slavni, Ves zamíšljen hodi po šatoru. Težka skrb mu polni trudno glavo, Ríše mu na čelo temne črte In obrvi mu ježí košate. Polumesec na šatorih belih Ob ostrogu blíska se krščanskem ... Ne rešítve in ne krasne zmage, — Sam in truden, — kakor ranjen sokol Brez pomóči v jati lačnih vranov ... In globočja bol v junaških prsih, In bridkejša skrb na čelu resnem. «Kaj pomeni tam ta šum skrivnostni? Saj prišlò še ní krvavo jutro.» In služabnik stari, zvesti Miloš, Odgovarja: «Gospodar, ne skrbi! Res prišlò še ni krvavo jutro, Ali srca jim kipé junaška, Sèn jim lahki na očí ne more ...» Zopet praša slavni Kacijanar: «Kaj pomeni tam ta šum skrivnostni, Kot hodile tolpe bi po planem? Saj še vstalo ní krvavo solnce.» Odgovarja mu s tresočim glasom: «Oj ne skrbi, gospodar mogočni! Res še vstalo solnce ní krvavo, Vso ravnino krije noč ledena; A v telesu mrzlem — mrzla duša, In junaki hodijo po planem, Da si mrzle ude oživíjo ...» Tretjič praša slavni Kacijanar: «Kaj pomeni ta topòt skrivnostni, Kot bi v dalji dírjali konjiki? A govori mi resnico, Miloš! Priča mi je tvoj pogled brezupni, Da zakrívaš mi srcé nemirno.» In zastoče grenko stari Miloš, Odgovarja solzen gospodarju: «Kaj mi né bi se okó solzílo, Kaj mi né bi srce trepetalo! Gledal tvojo sem visoko slavo; Tvoja videl sem junaška dela — Oj število krasno ... Vse za tabo; Izgubljen si, Kacijanar silni! ... Kaj pomeni tam ta šum skrivnostni? Vojska naša je v sramotnem begu.» Ne vztrepeče Kacijanar slavni, Ne porósi mu okó se bistro; Meč opaše, pa zasede konja In odjaše v diru skozi meglo; Poleg njega jaše stari Miloš. Hladna megla krije vso ravnino; In ne gane se peró na drevji, In ne gane bilka se na polju; Vse je tiho kakor pod gomilo ... «Ali vidiš tam bleskèt orožja, Ali vidiš prápore razvíte?» «Kacijanar, ózri se v daljavo, — Žarki zore se bleščé po hribih, Nad gozdovi plava bela megla ...» «Ali čuješ glasno petje, Miloš — Ali čuješ — zmagoslavi, Allah! Vmes pa jok in stok in petje mečev? ...» Prah se dvigne tam na beli cesti, V njem pridirja jezdec kakor tica: «Izgubljena bitev, vojskovodja, Izdajalec — žalostna ti majka!» Dvigne se na konju Kacijanar, Dvigne se mu v prsih silna duša, Meč zablisne se mu v roki močni In preseka jezdeca do sedla ... Spet se dvigne prah na beli cesti, V njem pridirja tolpa konjenikov, — Vsi pokriti so s krvjó in prahom. «Izdajalec — bežal je sramotno In v pogubi pustil je junake, — Naj pogine izdajalec kleti!» Takrat vstane v sedlu mladi Hojzič: «Z mečem svojim si ubil mi brata, — Vreden nisi, da bi padel v boju; Meč krvníkov ti končaj življenje, Naj ubije te izdajstvo tvoje ...!» In zastoče Ivan Kacijanar, Meč mu pade iz roké junaške In jetník je sredi konjeníkov. — — — — — — — — — Vino pije grof Nikola Zrinjski Na visokem, sivem gradu svojem; Ž njim sedí ob mizi družba krasna, Družba krasna samih slave sínov, — A med njimi Ivan Kacijanar. Bledo mu je lice, móten pógled, Zgúbano mu je visoko čelo. S stola vstane grof Nikola Zrinjski, Polno čašo dvigne in napíva: «Vse zahvaljam vas, junake slavne, Da s posetom svojim ste prijaznim Počastili dom moj starodavni, — Da sočutje prišli ste izkazat Med junaki prvemu junaku! — Res okrutno ga pestí usoda, Res preganja ga vladar krivično, — Ah nečastno je sedèl v temníci Kacijanar, prvi med junaki! ... In recíte, ní li to pravično, Da svobodo sam si je priboril Ter pobegnil ječi in vladarju? Ali naj bi čakal, da zablisne Meč krvníkov njemu se nad vratom? Čakal naj bi, da mu za plačilo Vzame glavo naš vladar dobrotni? ... Zopet bodi jasno lice tvoje, Pijmo rujno vino, kakor nekdaj, Kacijanar, prvi med junaki! ... Pijmo, bratje, na njegovo zdravje!» Blískajo se v solncu jasne čaše, Po dvorani pa zveníjo klici: «Slava tebi, prvi med junaki!» In odméva tam od druge mize, Tam med hlapci, kmeti in vojníki: «Slava tebi, prvi med junaki!» Jeden le ne dvígne polne čaše, To vojnik je drzni, mladi Hojzič. In ozrè se grof Nikola Zrinjski: «Je li spanec te premagal, Hojzič, Da uhó ti čulo ní zdravíce? Ali zdí se vino ti preslabo, Da porósil ž njim bi ustna svoja? Ali pa ti v srcu je sovraštvo, Da ne piješ, — odgovori, Hojzič!» — «Kaj naj pil bi zdravje izdajalcu, Kaj naj slavo klícal bi morilcu? Vso izdal je vojsko nam krščansko In sramotno zbežal iz ostroga — A na begu mi ubil je brata ... Vreden bil bi svojega plačila, Da vladár bi vzel mu kleto glavo, — A ušèl je, kot bežé tatovi ... Car pohvali te, Nikola Zrinjski, Da je mrtev pes na tvojem gradu!» Samokres mu dvigne drzna roka, Strel odmeva glasno po dvorani In na tlà se zgrudi Kacijanar. Obledíjo gostom vsem obrazi In zastane jim beseda v grlu. Ali vzdrami se napósled Zrinjski, Skloni se nad prsi krvaveče: «Tjà odšèl je duh tvoj, Kacijanar, Kjer pravico je dobil in srečo!» In vsi gostje molijo ob truplu — A po beli cesti dirja Hojzič. [Ilustracija] Na svatbenem potovanju. Zašlò je solnce. V tihi mrak Zagrinja se daljava, Kot bela tica ladija Po temnem morju plava; Na krovu pa mlad mož stojí, Mehkó na prsih mu sloní Prelepa mlada žena. «Čaroben je ljubezni raj Kot to nebó večerno, Neskončen je ljubezni raj Kot morje neizmerno — A ljubček, ljubček, kaj molčiš, Zakaj v obraz takó bledíš, Zakaj se v stran oziraš?» «Poglej, nevesta, o poglej Tam bledo, krasno ženo, Oj mojo ljubico bolnó Bolnó in zapuščeno; Poglej, kakó stojí mirnó, Na prsih pa ji spi sladkó Nesrečno moje dete.» «Oj zbudi, zbudi se, moj mož, Pri tebi jaz sem sama, Krog naju je morjé temnó In pa nebó nad nama —» «Kakó me vabi spet nocoj S pogledom žalostnim seboj, Da ljubim jo, kot nekdaj. Kakó je belo njé teló, Kakó krasnó nje lice, In moje dete za menoj Izteza že ročice; Že padata v morjé temnó ... Kakó me vabita sebó, — Ne brani mi ... ostani! ...» [Ilustracija] Kongfutse. Majka zemlja, da si še starejša, Pa rodila né bi učenjaka, Da bi tó znal, kar je znal Kongfutse. Jasno gledal je v človeško dušo, Zlè podzemske je poznàl duhove In bogove nad visokim nebom. Ali vsega ni še znal Kongfutse. Rad bi videl, kar očém je skrito, Rad bi videl tisto skrivno silo, Ki povzdiga smrtnika k bogovom, Ki poraja vzvišena dejanja Kar človeški rod živí pod solncem ... Noč se zgrne nad zemljó kitajsko. Sam bedí še učenjak Kongfutse Pa ozira se k bleščečim zvezdam. «Če ostàl si med človeškim rodom, Če si dvignil se v nebó k bogovom, Če pod zemljo pàl si k zlìm duhovom: Prédme stopi, duh preteklih časov, Ki rodíl si vzvišena dejanja!» ... Oj krasota, da je ni jednake! Če bi videl te navaden smrtnik, Od veselja bi izdahnil dušo, — A izdahnil duše ni Kongfutse; Razprostrl je roke pred bogínjo Pa jo molil z glasom srečepolnim: «Oj svoboda, vseh bogínj bogínja! Ne slavím te iz strahú pred mečem, Zlatim mečem, ki držíš ga v roki; Ne slavím te zarad zlate krone, Ki jo nosiš na ponosni glavi; A slavím te zarad večne slave, Ki odela ž njó si dede naše: Slava tebi, vseh bogínj bogínja!» Prav do zore molil je Kongfutse ... Noč se zgrne nad zemljó kitajsko. Sam bedí še učenjak Kongfutse Pa ozira se k bleščečim zvezdam. «Prédme stopi, oj ti duh mogočni, Ki vrstníkom mojim vzbujaš srca, Da po časti hrepené in slavi; Duh mogočni, ki človeka vzdigneš Vsaj za hipe nad pozemske misli, — Prédme stopi, da te srečen molim!» ... Oj ti žalost, da je ni jednake! Kdor bi tebe videl, bi zajokal, In zajokal je celó Kongfutse. «Kaj je tebi, oj svoboda krasna? Kakor smrt je bledo lice tvoje, Tvoje róke so v okovih težkih, Tvojo glavo krije trnjev venec ...» Prav do zore jokal je Kongfutse ... Noč se zgrne nad zemljó kitajsko. Sam bedí še učenjak Kongfutse Pa ozira se k bleščečim zvezdam. «Slab je človek in mogoče ni mu, Da bi videl, kar prihodnost skriva, — Vam bogovom pa je vse mogoče. Oj bogovi, čujte prošnjo mojo, Pa idejo silno dnij prihodnjih, Da jo vidim, iz nebá pošljíte!» Ali črna noč se ne razjasni, Glasa čuti ni v tišini grobni ... «Oj podzemski zlobni vi duhovi, Če rodili ste idejo silno, Da prihodni zárod onesreči, — Póšljite jo prédme, da jo vidim!» Ali črna noč se ne razjasni, Glasa čuti ni v tišini grobni ... Prav do zore molil si, Kongfutse! A da molil si vso dolgo večnost, Ne priklical bi nikdár ideje, Vladarice národom prihodnim, Kajti ni je duh rodíl človeški, Nì bogovi niso je rodíli, Nì podzemski niso je duhovi In rodili je nikdar ne bodo. [Ilustracija] Ungnadovi gostje. Tam v Urahu, mestu nemškem, Pri vinu sedíjo možjé; Jasné se jim temni obrazi, In govori krasni zvené. A kaj ti je, Primož Trubar, Da v družbi veseli molčiš? Oblak ti je splaval na čelo, Ko v čašo zamišljen strmiš. Zakaj prihodnosti lepše, Zakaj ne slaviš je nocoj? Zakaj od Lutrove vere Ne vžíga se pógled tvoj? «Oj misel na zemljo domačo To trudno srcé mi teží: Pretesna, pretesna je meni, Tam meni prostora ni. Osrečiti brate svoje Htel z uki sem božjimi jaz, Sovražnikov bal se nisem, Ponosno jim gledal v obraz. Bal njega se nisem, ti veš, bog, Kdor z uki slepil je naš rod, Kdor z zlobno, pregrešno besedo Zapiral mi v srca je pot. Vojvódsko je žezlo me vzmoglo, Ni vzmoglo me žezlo duhá — — Nadvojvoda Karol je vzdignil Svoj préstol nad préstol bogá. Oj Karol, očém si ti mojim Zaprl domačo zemljó ... Da v roki jo puščam tvoji, Kakó mi je v srcu težkó ...» Govoril je Primož Trubar, Zamišljeni vsi obmolčé ... Pa vstane tedàj baron Ungnad, Navdušeno Trubarju dé: «Oj Trubar, — nadvojvoda Karol Zemljó ti je svojo zaprl; Glas tvoj je umrl za njega, Za narod tvoj ni umrl. Saj senca vojvodskega žezla Nikoli duhá ne stemní, Ko dvigne na prostih se krilih Noben ga vladar ne vzdrží. Tvoj rod se je dvignil, oj Trubar, In ti si rešítelj njegov, Ko z drago domačo besedo Duhá si otel mu okóv. Povejte, prijatelji modri, Kdo národu pravi je kralj: Kdor vlada telesu — ali Kdor duhu življenje je dal? Vladarjeva slava je senca, Ki spremlja vse dní ga zvesto, Zvestó ga spremlja do groba — In ž njim strohní pod zemljó. A z narodom tvoja slava Na veke, na veke živí; Oj Trubar, ti národ si vstvaril, Življenje podaril mu tí.» Takó je govoril Ungnad ... Navdušenost sije v očéh, Veselo pojó kozarci O lepših bodočih dnéh. [Ilustracija] Romantika. Na zemlji noč temnà leží; Tam v cerkvi mlad menìh klečí: «Oj večni bog, gospod svetá, Ti gledaš mi na dnò srcá, Na dnò srcá, kjer noč in dan Te vnovič križa greh strašan: Le ona polni mi glavó, Povsod le gledam njó, le njó; Kot večne luči sveti žar Gorí očíj prelepih par, Kot zárije večerne kras Žarí nebeški njen obràz ... Kakó kipí mi vroča krí, Kakó si je srcé želí Kedàr jo vidijo očí ... O bog dobrotni, ti me čuj, Ljubezni grešne me varuj!» Na zemlji noč temnà leží Tam v cerkvi deklica klečí! «Ti veš, Madona, kaj trpím, Ti sáma veš, kakó greším ... Ne tečejo mi več solzé, Nobeden vzdih več ne pové Kakó umíra mi srcé ... Le k njemu sili moj korak, Le njega vidi pógled vsak; Njegovo lice je bledó, Ah, belo kot mrtvaški prt; Temnó njegovo je okó, Iz njega gleda črna smrt; In kadar stopi pred oltar, Obkroža ga svetniški žar ... Kakó ga ljubim presrčnó, Kakó jaz zanj živim samó ... O ti, Madona, ti me čuj, Ljubezni grešne me varuj!» V sanjàh polnočnih spava svet, S kopréno lunino odét; In sredi cerkve, bled in tih Leží tam v krsti mlad menìh ... «O bog, ti duši pókoj daj, Ti vsprejmi jo v nebeški raj ...» Ko zvon mrtvaški zazvoní, Deklè na postelji leží, — Obràz je bled, mrtvé očí ... Teló ji s cvetjem potresó, Glavó ji z vencem ovijó. [Ilustracija] Sultanove sandale. Vsi vezirji in vse paše, Vse klečalo je pred njim: «Slava ti, nebeško solnce, Slava, sultan Ibrahim! Nihče, kar jih je sedelo Na prestolu kdaj popred, Do kolena ti ne seže Niti prorok Mahomed. Ah, kedàr te vzame Allah K sebi v sveti sedmi raj, Kaj bo z nami, kaj bo z nami S hlapci tvojimi tedaj!» To so tarnali, jokáli, In še bolj in zmirom bolj; On pa sname z nog sandale, Položí jih na prestòl. «Ne prestanite, otroci, Le togujte še naprej: Tukaj dam vam te sandale, Da slavíte jih odslej.» In vse paše, vsi vezirji, Vse hitelo je navskriž: «Oj sandale, naša radost, Ve naš bog, naš paradiž —» To poskoči takrat sultan, To jim zakričí v obraz: «Uh, vi tepci, vi sleparji, Kaj ste rekli, da sem jaz? ... Ibrahim je na prestolu — On je solnce, on je kralj; Na prestolu so sandale, In vaš kralj je par sandal. Pridi, Omar, pa jih ženi Po vsem mestu naokrog In oznanjaj: «To so hlapci In sandale so jim bog!» [Ilustracija] Dve nočí. Tam v deželi čudolepi Kjer nebeško solnce vzhaja Vladal je nešteta ljudstva V davnih časih moder kralj. Svetla noč zemljó objame; In objame kralja žalost, In zahrepení mu duša Med duhove tja v višave. Jasno je nebó visoko In nad jasnim nebom vlada Na prestolu čudokrasnem Zemlje in nebá vladár. Klanjajo se mu duhovi, Vsi v prelepih zlatih haljah; Vsi duhovi duša jedna, Duša jedna, lepa, jasna Lepa kot nebó večerno, Jasna kot pomladni dan In kot beli cvet nedolžna ... Žalosten ozrè se kralj Tjà na črno, tiho zemljo; Črna kot zavržen angelj Plava trudna pod višavo, In na zemlji bleda žalost, Strast in greh in hladna smrt. Zadrhtéla je od sráma, Ah od studa zadrhtéla Mu je duša idealna. «To ní bajka, — dà, iz íla, Iz umazanega blata So ustvarjena ta trupla; In razgnílo je že davno Kar je bilo duše v njih ...» Trdo je na zémljo pala Kraljeva mogočna róka, In drhtèl je grešnik v strahu, V strahu róke vil in molil ... — — — — — — — — — Plava kralj v opojni sreči V svojem tihem, lepem hramu; Síje mu v obràz goreči Skozi okno lunin žar, Síje v belo, krasno líce Králjeve ljubimke mlade. In teló se trese njemu, In poljublja v sladki strasti In objemlje dèkle krasno ... «Ah ti sladka moja duša, Ti življenje moje drago — Rož duhtečih si nasula V srce moje žálostno — Odgrníla je gardíne, Sence temne je razgnala Tvoja róka od baržuna, — Da je solnce posijalo Na ves lepi, jasni svet ...» In po zemlji vsi prostrani Srečo trosi kralj mogočni, In ves narod se mu klanja In ves svet mu poje slavo. [Ilustracija] Intermezzo v nebesih. Visoko tam nad zvezdami Ob oknu bog sloní In Azraelu, angelju, Otožno govorí: «Oj smrtni angelj Azrael, Poglédi na zemljó, Poglej pod nama starca tam Kakó strmí v nebó — Kakó vzdihuje, moli spet: ‚Le jedno si želím, Popréd ko pred obrazom ti Na smrtni dan stojím. Prelepe tiste dní, gospod, Dočakati mi daj, Ko pošlješ nam na zemljo dol Svoj mirni, jasni ràj; Ah, daj mi gledati, gospod, Prelepe tiste dní, Kot sta nam jih oznanjala Tolstoj in Bellamy ...‘ Nagíblje se, oj starec moj, Na véčer že tvoj čas, A večno ne živí nihčè Kot Ahasver in jaz. Razpnì peroti, Azrael, Poléti na zemljó, Pa z róko svojo žámetno Zatísni mu okó ...» In tiho dvoje temnih kril Na zemljo dol hití ... Visoko tam nad zvezdami Ob oknu bog sloní. [Ilustracija] Slavina. Pol kraljestva dal je tebi Kruko In še vedno ti je čelo mračno! Kjer počíje pógled tvoj, o Henrik, Zemljo krasno vidiš, zemljo svojo: Ta ravnina pod teboj zelena, Bistri viri in šumeče reke, Črni gozdi in visoke gore In v daljavi jezera bleščeča — Vse je tvoje, ti pa si otožen! «Kaj mi hoče moje svetlo žezlo, Kaj mi hoče moja krasna zemlja? Da imel bi jo pod žezlom svojim Vso državo Lótarja vladarja, In še večjo, večjo ... in vso zemljo! Da sedèl bi na prestolu zlatem, Da bi kronal me sam Oče rimski, In pred mano bi ves svet se klanjal, — Pa ostalo srce bi nesrečno! ... Ti, Slavina, si kraljestvo moje; In ko dala žezlo bi mi v roko, Na glavó mi krono položila, Kralj na svetu bil bi najsrečnejši! ... Naj mi skloni tilnik jeza božja, Če ne pahnem te s prestola, Kruko! Pol podaril si mi zemlje svoje, Zemlje, ki si mojemu očetu Bíl iztrgal jo z nasilno róko ... A imej jo, zemljo dedov mojih, Dar tvoj vrnem ti v naročje željno, — Vse bogastvo moje, vse gradove, Vzemi vse, a meni daj Slavíno ... Ne, prositi nečem te pohlevno: Ti očetu zemljo si iztrgal — Sin iztrga tebi lepo ženo ...» To premišlja Henrik v strasti svoji Tam ob Peni na visokem gradu, Na visokem gradu kralja Kruka. Tàkrat zástor težki se razgrne In Slavína obstojí med vrati; Lice belo skríva si v kopréno, Zatrepeče glas ji v polutemi: «Ako ljubiš, knez, življenje svoje, Hitro konja brzega zajaši, Pa odbeži skrivno v temni noči; Kralj te vabi jutri na gostíjo, — A ne vabi te na rujno vino, — Piti hoče tvojo kri, — o Henrik! ...» — — — — — — — — — — — In prisije v jutru zlato solnce. Hrup in šum po gradu se razlega: Kralj pripravlja víteško gostíjo. Po vseh potih na konjičih iskrih Proti gradu vítezi hitijo. Po dvoranah šetajo se lahno Deve krasne s krasnimi junaki; A najlepša je kraljica mlada In junak je Henrik najkrasnejši. Kruko sede na visoki préstol — V hipu vtihne govorjenje sladko. Svetle čaše nosijo strežaji, Z rujnim vinom polnijo jih gostom. In s prestola vstane temni Kruko, Mirno stopi Henriku pred lice In visoko dvigne čašo zlato: «Henrik, srcu mojemu najdražji, V trdno zvezo pij iz čaše moje!» «Kaj z levico mi napíjaš, Kruko, A desnico pa za pasom skrívaš? Glej, prečrne, kralj, so misli tvoje, Da ostale bi ti v podli duši, In morílec iz očíj ti gleda! ... Ti si hotel, da se kri prelíje, Naj zgodí se, Kruko, volja tvoja!» Kralju vroča kri privrè iz prsij, Obledí mu lice v bolečíni In k nogám se knezu mrtev zgrudi. Mirno stopi Henrik do prestola, Meč krvavi mu drží desníca, Po dvorani zrè okó ponosno: «Kaj molčíte, ko na zlati préstol Kralj vam novi seda z žezlom v roki?» Družba kliče v strahu, začudenju: «Bog te žívi, novi kralj naš, Henrik!» In Slavina sede poleg njega. «Kaj na mizah vino vam počíva Ko poroča se vladar vaš, Henrik ...?» Po dvorani čaše zazveníjo. «Bog te žívi, novi kralj naš, Henrik, Bog te žívi, o kraljíca krasna!» [Ilustracija] Noveleta. Noč pomladna je objela Beli dvorec ob Ljubíji; Tam za vrtom, izza góre Prisijál je mrzli mesec. V žalostnem, mrtvaškem svitu Zablestí zidovje belo, A na stenah, kot duhovi Dvígajo se temne sence. Gori v hramu razsvetljenem, Tam počíva bolna mati. Líca trhla in upala Kot bi smrt dahníla nanje; Stisnjena so vela ustna; Iz očí globokih, temnih, Zdí se, da odseva jasno Vse življenje v svoji bedi ... Težko vzdihne bolna mati, Položí koščeno róko Okrog vráta mlade žene, Lepe kot jesenska noč; Sklonjene nad mrzlo postelj Kakor bledi smrtni angelj. Polugasel ogenj sije V teh očéh udrtih, trudnih; Onemoglost je razlíta Na prozorno bledih licih; Trudno ji ležé na vzglavji Njene mehke, bele róke. — — — — — — — — «Ali, ah, kakó iz greha Sreča bi se ti rodila? Ah, kakó bi pač vzcvetele Rože iz solzá neštetih? Iz solzá, ki jih jokala Záte je nesrečna mati, Dèkle mlado, zapuščeno, Samo v neizmernem jadu. Jasno gledam one dneve, Kot bi jih živela danes, In srcé, kar je trpelo, Čuti vroče kot nekdàj ... Mati moja je jokala, Vzdihovala in molila, Sestra je kot na neznanko Zrla náme in molčala. Oče moj z obrazom tolstim In od gnjeva osivelim, Stiskal je pestí pred mano: ‚Kdo je óni? Odgovôri!‘ Jaz pa sem pisala njemu, Klicala ga kakor dete, Klicala ga in prosila, Da me reši iz sramote. ‚Žalostno mi je živeti, Žalostno brez tebe, ljubček; Vsi me gledajo kot tujko, Samo ti si mi ostàl. Ah, saj si dejal mi, ljubček, Da se vrneš hitro, hitro, In me pred oltar povedeš ... Pridi k meni, zapuščeni.‘ In prišlò je belo pismo, Vse dišeče po parfumu, Z zlatim robom naokoli; Pismo pa je pisal on. ‚Ni mogoče, draga moja, Ni mogoče ... Ah, verjemi, Da sem jokal kakor dete, — — Ali draga, — ni mogoče. Res bi rad pohitel k tebi, Ali služba, to je služba, In verjemi, nì trenotek Oddahniti si ne morem. Pa napósled, — ali prosim, Da tegà za zlò ne vzameš, — Mislim, da bi tebe, draga, Jaz osrečiti ne mogel. Pač te ljubim kakor nekdaj; Ali prvo, to je meni Tvoja sreča ... ah, in zanjo Hočem darovati svojo ...‘ Ah, kakó je bílo takrat Mrzlo, pusto srce moje, Kakor belo, tiho polje Pod meglenim zimskim nebom ... Kamor zrè okó boječe — Vsi obrazi hladni, temni ... Sama na sovražnem svetu S tabo, detetom nesrečnim. In potem brezčutna, mrtva, Kakor kip od mramorja Videla ne čula nisem Kaj se je z menoj godilo ... A pozneje me zaprosi Znanec mojega očeta; Pravil je, da je zaljubljen V mirni, bledi moj obràz. Ne jokala, ne prosila, Nísem se braníla starca; Vsi so z rámeni majali, Gledali so čudom náme. ‚Tako lepa, tako mlada ...‘ Ali oče moj je hotel; In jaz trudna in brezčutna — Kaj naj plakam, naj vzdihujem? Ali studa in bojazni Mogla nísem udušiti; Kot otrok sem vztrepetala Kadar se me je dotaknil. Ta njegov odurni pógled Iz očíj vodenih, mirnih; To ledeno, trdo lice, Kakor líto iz železa! ... In odvedel me je sabo V tihi dvorec, na posestvo; Od takràt je bilo meni Kakor da živím v okovih. Kadar so v očéh gorele Solze ob spomínu nate, Kadar je bledèl obraz moj Od bolesti, od kesanja — Stopil je moj mož pred mene, Gladil me z rokó po licih: ‚Ah, moj Bog, kakó si krasna, Ženka moja, kadar plakaš!‘ Jaz pa sem sklenila róki: ‚Daj mi dete, če me ljubiš, Da ne ginem od obupa ...‘ In klečala sem pred njim ... Bog odpusti mu brezsrčnost, Jaz mu nisem odpustila, — Ah, kakó si, dete moje, Zaslužilo ti sovraštvo? ... S svojo težko, trdo róko Vodil je življenje tvoje; Zapuščenega otroka Dal je rokam neljubečim. Koliko nočíj nemirnih Gledala sem te pred sabo Vso razplakano, nesrečno; In jokala sem s teboj ... Ali takrat! ... Proti mraku Vrne se domú iz mesta; Po večerji pride k meni Pa naznani mi smehljaje: ‚Skoro da bi bil pozabil: Dora te pozdravlja ... veš-li? Jutri je poroka njena. Mož je sicer malo star — A bogat je! ... Kakšna škoda, Da ne moreš z mano v mesto; Pa bolehna si in nečem, Da se mi kakó vznemirjaš.‘ Meni je zastalo srce Od sovraštva, od bolesti, In v očéh njegovih zlobnih Brala sem usodo tvojo ... Reci, če je bilo čudno, Da sem mirna in brezsrčna Zrla mu v obràz upali In v očí umirajoče? Tretjo noč po onem dnevu Príšel je domú ves truden; Vozil se je v mrzli noči Vroč, pijan in pol razgaljen. Legel je bolan na postelj In čez mesec dnij pod zemljo; A nì jedna gorka solza Ní mu groba orosila ... Hladni, mračni duh njegov Pa ostàl je poleg mene; Spremljal me je z zlobnim smehom Po teh mrtvih, temnih sobah. In sedàj, v trenotkih zadnjih Spet me gleda porogljívo Iz očíj ugaslih tvojih, Iz bolestnega obraza; Gleda me življenje tvoje Brez veselja, brez pomladi, Z vso ljubeznijo brezupno, Z vsem trpljenjem neizmernim ...» Skozi polodprto okno Diha nočni zrak opojni; Kakor iz daljave daljne Čuje se šepet valóv ... — — — — — — — — «Dora ... Dora! ... To so ženske: Blebetanje, vzdihovanje! Jaz te čakam; jutri zgodaj Vrneva se že domú!» — Izza temne portijère Zahreščàl je glas staríkav; Ona vstane; v bolnem srdu Zableščé se ji očí. [Ilustracija] *** END OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK EROTIKA *** Updated editions will replace the previous one—the old editions will be renamed. Creating the works from print editions not protected by U.S. copyright law means that no one owns a United States copyright in these works, so the Foundation (and you!) can copy and distribute it in the United States without permission and without paying copyright royalties. Special rules, set forth in the General Terms of Use part of this license, apply to copying and distributing Project Gutenberg™ electronic works to protect the PROJECT GUTENBERG™ concept and trademark. Project Gutenberg is a registered trademark, and may not be used if you charge for an eBook, except by following the terms of the trademark license, including paying royalties for use of the Project Gutenberg trademark. If you do not charge anything for copies of this eBook, complying with the trademark license is very easy. You may use this eBook for nearly any purpose such as creation of derivative works, reports, performances and research. Project Gutenberg eBooks may be modified and printed and given away—you may do practically ANYTHING in the United States with eBooks not protected by U.S. copyright law. Redistribution is subject to the trademark license, especially commercial redistribution. START: FULL LICENSE THE FULL PROJECT GUTENBERG LICENSE PLEASE READ THIS BEFORE YOU DISTRIBUTE OR USE THIS WORK To protect the Project Gutenberg™ mission of promoting the free distribution of electronic works, by using or distributing this work (or any other work associated in any way with the phrase “Project Gutenberg”), you agree to comply with all the terms of the Full Project Gutenberg™ License available with this file or online at www.gutenberg.org/license. Section 1. General Terms of Use and Redistributing Project Gutenberg™ electronic works 1.A. By reading or using any part of this Project Gutenberg™ electronic work, you indicate that you have read, understand, agree to and accept all the terms of this license and intellectual property (trademark/copyright) agreement. If you do not agree to abide by all the terms of this agreement, you must cease using and return or destroy all copies of Project Gutenberg™ electronic works in your possession. If you paid a fee for obtaining a copy of or access to a Project Gutenberg™ electronic work and you do not agree to be bound by the terms of this agreement, you may obtain a refund from the person or entity to whom you paid the fee as set forth in paragraph 1.E.8. 1.B. “Project Gutenberg” is a registered trademark. It may only be used on or associated in any way with an electronic work by people who agree to be bound by the terms of this agreement. There are a few things that you can do with most Project Gutenberg™ electronic works even without complying with the full terms of this agreement. See paragraph 1.C below. There are a lot of things you can do with Project Gutenberg™ electronic works if you follow the terms of this agreement and help preserve free future access to Project Gutenberg™ electronic works. See paragraph 1.E below. 1.C. The Project Gutenberg Literary Archive Foundation (“the Foundation” or PGLAF), owns a compilation copyright in the collection of Project Gutenberg™ electronic works. Nearly all the individual works in the collection are in the public domain in the United States. If an individual work is unprotected by copyright law in the United States and you are located in the United States, we do not claim a right to prevent you from copying, distributing, performing, displaying or creating derivative works based on the work as long as all references to Project Gutenberg are removed. Of course, we hope that you will support the Project Gutenberg™ mission of promoting free access to electronic works by freely sharing Project Gutenberg™ works in compliance with the terms of this agreement for keeping the Project Gutenberg™ name associated with the work. You can easily comply with the terms of this agreement by keeping this work in the same format with its attached full Project Gutenberg™ License when you share it without charge with others. 1.D. The copyright laws of the place where you are located also govern what you can do with this work. Copyright laws in most countries are in a constant state of change. If you are outside the United States, check the laws of your country in addition to the terms of this agreement before downloading, copying, displaying, performing, distributing or creating derivative works based on this work or any other Project Gutenberg™ work. The Foundation makes no representations concerning the copyright status of any work in any country other than the United States. 1.E. Unless you have removed all references to Project Gutenberg: 1.E.1. The following sentence, with active links to, or other immediate access to, the full Project Gutenberg™ License must appear prominently whenever any copy of a Project Gutenberg™ work (any work on which the phrase “Project Gutenberg” appears, or with which the phrase “Project Gutenberg” is associated) is accessed, displayed, performed, viewed, copied or distributed: This eBook is for the use of anyone anywhere in the United States and most other parts of the world at no cost and with almost no restrictions whatsoever. You may copy it, give it away or re-use it under the terms of the Project Gutenberg License included with this eBook or online at www.gutenberg.org. If you are not located in the United States, you will have to check the laws of the country where you are located before using this eBook. 1.E.2. If an individual Project Gutenberg™ electronic work is derived from texts not protected by U.S. copyright law (does not contain a notice indicating that it is posted with permission of the copyright holder), the work can be copied and distributed to anyone in the United States without paying any fees or charges. If you are redistributing or providing access to a work with the phrase “Project Gutenberg” associated with or appearing on the work, you must comply either with the requirements of paragraphs 1.E.1 through 1.E.7 or obtain permission for the use of the work and the Project Gutenberg™ trademark as set forth in paragraphs 1.E.8 or 1.E.9. 1.E.3. If an individual Project Gutenberg™ electronic work is posted with the permission of the copyright holder, your use and distribution must comply with both paragraphs 1.E.1 through 1.E.7 and any additional terms imposed by the copyright holder. Additional terms will be linked to the Project Gutenberg™ License for all works posted with the permission of the copyright holder found at the beginning of this work. 1.E.4. Do not unlink or detach or remove the full Project Gutenberg™ License terms from this work, or any files containing a part of this work or any other work associated with Project Gutenberg™. 1.E.5. Do not copy, display, perform, distribute or redistribute this electronic work, or any part of this electronic work, without prominently displaying the sentence set forth in paragraph 1.E.1 with active links or immediate access to the full terms of the Project Gutenberg™ License. 1.E.6. You may convert to and distribute this work in any binary, compressed, marked up, nonproprietary or proprietary form, including any word processing or hypertext form. However, if you provide access to or distribute copies of a Project Gutenberg™ work in a format other than “Plain Vanilla ASCII” or other format used in the official version posted on the official Project Gutenberg™ website (www.gutenberg.org), you must, at no additional cost, fee or expense to the user, provide a copy, a means of exporting a copy, or a means of obtaining a copy upon request, of the work in its original “Plain Vanilla ASCII” or other form. Any alternate format must include the full Project Gutenberg™ License as specified in paragraph 1.E.1. 1.E.7. Do not charge a fee for access to, viewing, displaying, performing, copying or distributing any Project Gutenberg™ works unless you comply with paragraph 1.E.8 or 1.E.9. 1.E.8. You may charge a reasonable fee for copies of or providing access to or distributing Project Gutenberg™ electronic works provided that: • You pay a royalty fee of 20% of the gross profits you derive from the use of Project Gutenberg™ works calculated using the method you already use to calculate your applicable taxes. The fee is owed to the owner of the Project Gutenberg™ trademark, but he has agreed to donate royalties under this paragraph to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation. Royalty payments must be paid within 60 days following each date on which you prepare (or are legally required to prepare) your periodic tax returns. Royalty payments should be clearly marked as such and sent to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation at the address specified in Section 4, “Information about donations to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation.” • You provide a full refund of any money paid by a user who notifies you in writing (or by e-mail) within 30 days of receipt that s/he does not agree to the terms of the full Project Gutenberg™ License. You must require such a user to return or destroy all copies of the works possessed in a physical medium and discontinue all use of and all access to other copies of Project Gutenberg™ works. • You provide, in accordance with paragraph 1.F.3, a full refund of any money paid for a work or a replacement copy, if a defect in the electronic work is discovered and reported to you within 90 days of receipt of the work. • You comply with all other terms of this agreement for free distribution of Project Gutenberg™ works. 1.E.9. If you wish to charge a fee or distribute a Project Gutenberg™ electronic work or group of works on different terms than are set forth in this agreement, you must obtain permission in writing from the Project Gutenberg Literary Archive Foundation, the manager of the Project Gutenberg™ trademark. Contact the Foundation as set forth in Section 3 below. 1.F. 1.F.1. Project Gutenberg volunteers and employees expend considerable effort to identify, do copyright research on, transcribe and proofread works not protected by U.S. copyright law in creating the Project Gutenberg™ collection. Despite these efforts, Project Gutenberg™ electronic works, and the medium on which they may be stored, may contain “Defects,” such as, but not limited to, incomplete, inaccurate or corrupt data, transcription errors, a copyright or other intellectual property infringement, a defective or damaged disk or other medium, a computer virus, or computer codes that damage or cannot be read by your equipment. 1.F.2. LIMITED WARRANTY, DISCLAIMER OF DAMAGES - Except for the “Right of Replacement or Refund” described in paragraph 1.F.3, the Project Gutenberg Literary Archive Foundation, the owner of the Project Gutenberg™ trademark, and any other party distributing a Project Gutenberg™ electronic work under this agreement, disclaim all liability to you for damages, costs and expenses, including legal fees. YOU AGREE THAT YOU HAVE NO REMEDIES FOR NEGLIGENCE, STRICT LIABILITY, BREACH OF WARRANTY OR BREACH OF CONTRACT EXCEPT THOSE PROVIDED IN PARAGRAPH 1.F.3. YOU AGREE THAT THE FOUNDATION, THE TRADEMARK OWNER, AND ANY DISTRIBUTOR UNDER THIS AGREEMENT WILL NOT BE LIABLE TO YOU FOR ACTUAL, DIRECT, INDIRECT, CONSEQUENTIAL, PUNITIVE OR INCIDENTAL DAMAGES EVEN IF YOU GIVE NOTICE OF THE POSSIBILITY OF SUCH DAMAGE. 1.F.3. LIMITED RIGHT OF REPLACEMENT OR REFUND - If you discover a defect in this electronic work within 90 days of receiving it, you can receive a refund of the money (if any) you paid for it by sending a written explanation to the person you received the work from. If you received the work on a physical medium, you must return the medium with your written explanation. The person or entity that provided you with the defective work may elect to provide a replacement copy in lieu of a refund. If you received the work electronically, the person or entity providing it to you may choose to give you a second opportunity to receive the work electronically in lieu of a refund. If the second copy is also defective, you may demand a refund in writing without further opportunities to fix the problem. 1.F.4. Except for the limited right of replacement or refund set forth in paragraph 1.F.3, this work is provided to you ‘AS-IS’, WITH NO OTHER WARRANTIES OF ANY KIND, EXPRESS OR IMPLIED, INCLUDING BUT NOT LIMITED TO WARRANTIES OF MERCHANTABILITY OR FITNESS FOR ANY PURPOSE. 1.F.5. Some states do not allow disclaimers of certain implied warranties or the exclusion or limitation of certain types of damages. If any disclaimer or limitation set forth in this agreement violates the law of the state applicable to this agreement, the agreement shall be interpreted to make the maximum disclaimer or limitation permitted by the applicable state law. The invalidity or unenforceability of any provision of this agreement shall not void the remaining provisions. 1.F.6. INDEMNITY - You agree to indemnify and hold the Foundation, the trademark owner, any agent or employee of the Foundation, anyone providing copies of Project Gutenberg™ electronic works in accordance with this agreement, and any volunteers associated with the production, promotion and distribution of Project Gutenberg™ electronic works, harmless from all liability, costs and expenses, including legal fees, that arise directly or indirectly from any of the following which you do or cause to occur: (a) distribution of this or any Project Gutenberg™ work, (b) alteration, modification, or additions or deletions to any Project Gutenberg™ work, and (c) any Defect you cause. Section 2. Information about the Mission of Project Gutenberg™ Project Gutenberg™ is synonymous with the free distribution of electronic works in formats readable by the widest variety of computers including obsolete, old, middle-aged and new computers. It exists because of the efforts of hundreds of volunteers and donations from people in all walks of life. Volunteers and financial support to provide volunteers with the assistance they need are critical to reaching Project Gutenberg™’s goals and ensuring that the Project Gutenberg™ collection will remain freely available for generations to come. In 2001, the Project Gutenberg Literary Archive Foundation was created to provide a secure and permanent future for Project Gutenberg™ and future generations. To learn more about the Project Gutenberg Literary Archive Foundation and how your efforts and donations can help, see Sections 3 and 4 and the Foundation information page at www.gutenberg.org. Section 3. Information about the Project Gutenberg Literary Archive Foundation The Project Gutenberg Literary Archive Foundation is a non-profit 501(c)(3) educational corporation organized under the laws of the state of Mississippi and granted tax exempt status by the Internal Revenue Service. The Foundation’s EIN or federal tax identification number is 64-6221541. Contributions to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation are tax deductible to the full extent permitted by U.S. federal laws and your state’s laws. The Foundation’s business office is located at 809 North 1500 West, Salt Lake City, UT 84116, (801) 596-1887. Email contact links and up to date contact information can be found at the Foundation’s website and official page at www.gutenberg.org/contact Section 4. Information about Donations to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation Project Gutenberg™ depends upon and cannot survive without widespread public support and donations to carry out its mission of increasing the number of public domain and licensed works that can be freely distributed in machine-readable form accessible by the widest array of equipment including outdated equipment. Many small donations ($1 to $5,000) are particularly important to maintaining tax exempt status with the IRS. The Foundation is committed to complying with the laws regulating charities and charitable donations in all 50 states of the United States. Compliance requirements are not uniform and it takes a considerable effort, much paperwork and many fees to meet and keep up with these requirements. We do not solicit donations in locations where we have not received written confirmation of compliance. To SEND DONATIONS or determine the status of compliance for any particular state visit www.gutenberg.org/donate. While we cannot and do not solicit contributions from states where we have not met the solicitation requirements, we know of no prohibition against accepting unsolicited donations from donors in such states who approach us with offers to donate. International donations are gratefully accepted, but we cannot make any statements concerning tax treatment of donations received from outside the United States. U.S. laws alone swamp our small staff. Please check the Project Gutenberg web pages for current donation methods and addresses. Donations are accepted in a number of other ways including checks, online payments and credit card donations. To donate, please visit: www.gutenberg.org/donate. Section 5. General Information About Project Gutenberg™ electronic works Professor Michael S. Hart was the originator of the Project Gutenberg™ concept of a library of electronic works that could be freely shared with anyone. For forty years, he produced and distributed Project Gutenberg™ eBooks with only a loose network of volunteer support. Project Gutenberg™ eBooks are often created from several printed editions, all of which are confirmed as not protected by copyright in the U.S. unless a copyright notice is included. Thus, we do not necessarily keep eBooks in compliance with any particular paper edition. Most people start at our website which has the main PG search facility: www.gutenberg.org. This website includes information about Project Gutenberg™, including how to make donations to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation, how to help produce our new eBooks, and how to subscribe to our email newsletter to hear about new eBooks.